Alergija pomeni, da je oseba preobčutljiva na snovi, ki jih večina ljudi normalno prenese. Ta pretirana reakcija povzroči različne alergije. Snovi, na katere so bolniki lahko preobčutljivi, imenujemo alergeni. Da se bolezen razvije, mora biti alergična oseba izpostavljena točno tisti snovi, na katero je alergična.
Alergija in imunski sistem
Alergija nastane zaradi napake imunskega sistema, ki se je v evoluciji razvil zato, da nas brani pred škodljivostmi iz okolja. Sestavlja ga zapleten preplet obrambnih mehanizmov; od fizičnih pregrad, kot so recimo koža in sluznice, do obrambnih celic, ki bodisi izločajo protitelesa bodisi so sposobna pojesti tujo snov ali škodljivca (npr. virus ali bakterijo). Posledica obrambe pred škodljivci je vnetje, ki škodljivca obvlada in odstrani.
Alergijski odziv
Najbolj tipično alergijsko reakcijo povzročajo protitelesa, ki jih imenujemo specifična protitelesa IgE. Specifična so zaradi tega, ker so usmerjena proti točno določeni snovi in prepoznajo njeno tridimenzionalno obliko. Takšen tip obrambe je v evoluciji nastal z namenom obrambe pred paraziti, kot so npr. gliste ali trakulja. Ker so to veliki organizmi, je tudi način obrambe telesa pred njimi zelo buren. Odzivi kot so izločanje velike količina sluzi, dihalne poti se zožijo, intenziven kašelj, zato da telo iz pljuč čim prej odstrani parazita. Enaki simptomi se pojavljajo npr. pri astmi, vendar so škodljivi, ker tujek ni glista, temveč npr. mikroskopsko majhen iztrebek pršice, ki sicer za pljuča sploh ni škodljiv.
Alergijski rinitis
Beseda rinitis pomeni vnetje nosne sluznice, do katere pride zaradi različnih vzrokov. Eden od možnih vzrokov je alergija.
Alergijski rinitis delimo na občasni in stalni. Občasni alergijski rinitis imenujemo tudi seneni nahod, ker se pogosto pojavlja zaradi alergije na pelod trav ali na pelod drugih vetrocvetnih rastlin, ki se pojavlja v sezoni cvetenja posamezne rastline, zato ga imenujemo tudi sezonski ali pelodni alergijski rinitis.
Podobna bolezen je celoletni alergijski rinitis. Pri tej bolezni je bolnik alergičen na alergen, ki je ves čas prisoten, zaradi tega so tudi težave stalne. Ker je izpostavljenost stalna, bolnik težje opazi povezavo med izpostavljenostjo alergenu in težavami. Glavna težava je zamašenost nosu in stalen izcedek, zaradi česar je moteno spanje in oslabljen voh.
Zdravljenje alergijskih bolezni
Izogibanje alergenu
Osnova zdravljenja vseh alergijskih bolezni je izogibanje alergenu, v primerih, ko je to možno. Bolnik mora vedeti, za kateri alergen je preobčutljiv in kateri so možni navzkrižni alergeni.
V primeru alergije za pelod svetujemo, da se bolnik v času sezone cvetenja zadržuje bolj v zaprtih prostorih, predvsem ob sončnih in vetrovnih dneh. Stanovanje naj zrači pozno zvečer ali zjutraj pred sončnim vzhodom. Oblačil naj ne suši zunaj. Če je možno, naj v času sezone cvetenja načrtuje dopust v okolju z drugačnim podnebjem (ob morju, v gorah). Takšen način je primeren za izogibanje cvetnemu prahu rastlin, ki cvetijo kratek čas (npr. breza). Podatke o količini peloda v zraku je možno dobiti na internetni strani Inštituta za varovanje zdravja (http://www.ivz.si).
Zdravljenje z zdravili
Ponavadi se alergenu ni možno povsem izogniti. Takrat se odločamo za zdravljenje z zdravili. Uporabljamo dve vrsti zdravil, in sicer olajševalce, to so zdravila, ki blažijo težave, in preprečevalce, ki zdravijo alergijsko vnetje in preprečujejo, da bi težave sploh nastale. Med olajševalce sodijo antihistaminiki, ki so učinkoviti pri zdravljenju alergijskega rinitisa, ne vplivajo pa na simptome astme. Za zdravljenje astme se kot olajševalci uporabljajo zdravila, ki širijo dihalne poti, imenujemo jih bronhodilatatorji.
Preprečevalci so glukokortikoidi, ki jih uporabljamo samo lokalno, torej jih nanašamo le na sluznico dihalnih poti. Pri takem načinu uporabe se izognemo stranskim učinkom. Pri alergijskem rinitisu bolnik glukokortikoide vpihava v nos, pri astmi pa zdravilo vdahne v pljuča. Bolnika naj o načinu jemanja pouči izurjeno medicinsko osebje, poleg tega je potrebno tehniko jemanja tudi redno preverjati in popravljati. Drug pogosto uporabljani preprečevalec so še antilevkotrieni, ki se lahko jemljejo v obliki tablet.
Imunoterapija
Pri alergijskem rinitisu in blagi do zmerni alergijski astmi je možno zdravljenje z imunoterapijo. Pri tem zdravljenju bolniku v podkožje vbrizgavamo sprva zelo majhne, nato pa vedno večje količine alergena, dokler bolnik normalno ne prenese takšne količine, kot je običajna količina, s katero pride v stik v naravi. V redkih primerih alergijsko bolezen z imunoterapijo povsem pozdravimo, žal pa ni učinkovita pri vseh bolnikih. Verjetnost, da bo imunoterapija koristila je večja, če je bolnik alergičen samo na en alergen.
Povzeto po: http://www.klinika-golnik.si/dejavnost-bolnisnice/opis-bolezni-in-preiskav/alergija.php
